- govoričiti
- болтать, пустословить, сплетничать
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
govoričiti
Смотреть что такое "govoričiti" в других словарях:
govoríčiti — im nedov. (í ȋ) dosti in vsebinsko prazno govoriti: nekatere ženske rade govoričijo; govoričili so brez konca in kraja / ekspr. spet nam je govoričil o dolžnostih // star. širiti govorice: ljudje so govoričili, da je oderuh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besedíčiti — im nedov. (í ȋ) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besedováti — újem tudi besédovati ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríčenje — a s (ȋ) glagolnik od govoričiti: odbija jo z neprestanim govoričenjem; prazno govoričenje / vsega govoričenja o njem so bili sami krivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
márnjati — am nedov. (ā ȃ) 1. redko govoričiti: marnjali so brez konca in kraja / kaj boš zdaj marnjal 2. nar. koroško govoriti, pripovedovati: marnja po domače / marnjati o čem / marnjati s kom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabesedíčiti — im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
